Pojasnjen konec finala 3. sezone Bloodline

Krvna linija se je že zgodaj opredelil z Johnovo (Kyle Chandler) šepetajočo samoobtožnico, "Nismo slabi ljudje, vendar smo naredili slabo stvar.” Od takrat naprej so pisci poskrbeli, da so poudarili, da je šlo za še eno Rayburnovo laž. Resnica serije je v soočenju same resnice in priznanju grehov. Finale serije je vrhunec koncepta soočenja z resnico in njenimi posledicami, hkrati pa se ponovno sprašuje, ali so bili to dobri ljudje, ki so naredili slabo.

Družina Rayburn je prekleta in to je prekletstvo, ki se je razvilo z njihovimi lastnimi odločitvami. Končna odločitev je tista, ki je nikoli ne bomo zagotovo vedeli. John je ubil svojega brata Dannyja (Ben Mendelsohn). Na koncu doka stoji Nolan (Owen Teague), Dannyjev najstniški sin, in čaka, da se sreča z Johnom. John je v sporu, da bi Nolanu povedal resnico. Ko se srečata, smo odrezani Sopranovi slog, preden John lahko karkoli reče. Te situacije ne moremo razložiti, ne da bi najprej raziskali, kaj se je zgodilo v prejšnji epizodi.

John je morda poskusil samomor ali pa tudi ne. To je še eno vprašanje, na katerega ne bomo imeli neposrednega odgovora (kot bi moralo biti, iskreno). Preden je prišel k zavesti, je John haluciniral drugačno resničnost. Nazadnje se je soočil z bratom (ki nosi neprepričljivo lasuljo). Še enkrat, ni jasno, ali naj bi to veljalo le za iluzijo ali nekakšen trenutek »prehoda«. Brata imata enega redkih iskrenih pogovorov v seriji, kjer Danny razkrije, da je bilo vse, kar je od družine želel – posebej od Johna – opravičilo.

Iz družine je bil Janez »dober«; tistega, ki so ga vsi spoštovali in h kateremu hodili po pomoč. Kot najstnik je John lagal njunemu očetu Robertu (Sam Shepard), ki je premagal Dannyja in mu zlomil roko, ko se je po nesreči utopila njuna sestra Sarah. Implikacija je očitna – vsa zamera, ki jo je imel Danny do Johna, je izvirala iz laži; če bi se John opravičil na neki točki v naslednjih tridesetih letih, bi to morda preprečilo, da bi se stvari tako stopnjevale. Tehnično je to storil v prvi sezoni, vendar Danny tega ni zares sprejel, ker ga je John dal le pod pritiskom. To je bila latentna krivda in ne nekaj povsem resnega. Johnova dejanja, da je v preteklih letih pomagal Dannyju, so bila sama po sebi opravičilo, nikoli pa dejansko priznanje krivice. Namesto tega sta se Dannyjeva jeza in zamera zagnojila.

John se sooča tudi z materjo Sally (Sissy Spacek) resnica: ko je pomislila na ime Rayburn – ko je pomislila na družinsko dediščino – je mislila na gostilno, ne na svoje otroke. Zamerila jim je – še posebej svojim sinovom – težave, ki so ji jih povzročali. “Ne veš, kaj je družina«, pravi John. “Nikoli nisi.” Ob tem odgovoru svoji materi John razmišlja tudi o družini. Spominja se pogovora, ki ga je imel z Dannyjem, ko sta bila najstnika. Danny mu je dal nasvete in delil bratski trenutek. V spominu ga je vizija starejšega Dannyja spomnila, da ni bil vedno slab otrok. Tu se Janez sooči z resnico in posledicami. Z umorom svojega brata je John ubil tudi dobro osebo, ki je bila tam notri. Ubil je razmerje, ki sta ga imela nekoč, in vse pozitivne spomine, ki jih je imel nanj. Spoznanje je, da ga je obremenila smrt in edini način, da se razbremeni, je, da pove resnico.