Režiser Kenneth Branagh Intervju: Artemis Fowl Set Obisk

The prvi napovednik za Disneyjevo Artemis Fowl je zdaj na voljo in oboževalcem daje prvi pogled na dolgo pričakovano priredbo otroške serije Eoina Colferja. V njem občinstvu pokažejo le pokušino tega, kako film meša magično fantazijo z visokotehnološkimi pripomočki in obljublja film, ki bo zabrisal meje med domišljijsko pustolovščino in znanstvenofantastičnim trilerjem.

Film, tako kot knjige, pripoveduje zgodbo o 12-letnem geniju Artemis Fowl (Ferdia Shaw), potomcu dolge vrste kriminalcev. možje in skrita rasa vil, s katerimi se mora boriti, če upa, da bo odkril kakršno koli informacijo o očetovi skrivnostni izginotje. Njegovo iskanje ga neizogibno pripelje v stik s vilkinjo Holly Short (Lara McDonnell), kapitanko v LEPreconu - ki je izvidnica oddelek LEP ali policije nižjih elementov, organ pregona vilinskega sveta - in poveljnik Root (Judi Dench), trdi LEPrecon poveljnik.

Povezano: Disney je potrdil zasedbo in ekipo Artemis Fowl, da se snemanje začne

Artemis Fowl režija Kenneth Branagh (

Thor, Umor v Orient Expressu), in ko je Screen Rant v začetku tega leta obiskal londonski film Fowl Manner, je Branagh spregovoril o stremijo k pravemu tonu za film in poskrbijo, da so primerni Colferjevemu originalu koncept. Pogovarjal se je tudi o delu z mlajšimi igralci – predvsem o tem, da bi bili osredotočeni na nalogo, ki je pri roki, in ne dovolili pritiska filma. potencialni uspeh jih preseneti - in kako se je zaposlil svojo dolgoletno sodelavko Judi Dench za vlogo, ki je v romanu pravzaprav človek.

Avtor, Eoin Colfer, na neki točki opisuje knjige kot »Die-Hard z vilami." Je to tisto, kar nameravaš s tem?

No, to je zagotovo knjiga z--prvo knjigo z obleganjem v središču in kot verjetno veste, danes ta proces začnemo s trolom, ki se prebije v hišo. Na začetku ugotavljanja, ali lahko briljantna Artemis Fowl – ki zna prevajati vilinske knjige s svojo inteligenco in domišljijo – v kombinaciji s Holly Short to ustavi.

Ena od stvari, za katere menim, da je Eoin res naredil tako dobro, in ena od stvari, ki sem jih želel zaobjeti – včasih na začetku procesa, kot je ta, moji ugledni kolegi pri Disneyju – s katerimi se zelo dobro razumem – te bodo nekako povabili, da poveš, kaj menite o tem, kakšna je vaša odlična ideja. In moja odlična ideja je bila kopirati Eoina Colferja in se ne motiti. Torej, upam, na primer, da bo film, kot je knjiga in knjige, zelo hiter, zelo, zelo udaren in hiter. Mislim, da je eden od načinov, kako mu uspe, da nas zelo zaintrigira vrsta čudovito neverjetnih stvari - razen če imamo tukaj veliko ljudi, ki verjamejo v vile, morda imamo, ploskajte z rokami, če že - je to... Mislim, da se giblje s hitrostjo, kar pomeni, da ste samo – tudi če se tako rekoč ne strinjate s zasnovo, ste nad izvedbo navdušeni.

In tako se sploh nisem strinjal, kdo sem jaz, da bi govoril, kaj je tam zunaj ali pod našimi nogami na Irskem? Toda hitro se premikamo in mislim, da se tako humor kot vedno v stvareh, ki me pritegnejo, človečnost in čustva, ki so pod vsem tem, gibljeta zelo lahkotno. Ko sem starejši, sem ljubitelj vse krajših filmov. Mogoče je to težava z mehurjem, ne vem. Ker sem ljudem povzročil zelo, zelo dolge izkušnje z gledanjem in moral odgovarjati na vprašanja, kot ste mi jih morda postavili pred leti, ko sem posnel film o Hamletu. In oni, novinarji, bi mi rekli: 'To je še en Hamlet. O čem je tvoj?’ In jaz bi rekel: ‚Gre približno štiri ure.‘

Po tem sem se odločil, da je verjetno teh 90 minut--ne vem, če boš to kdaj storil, tam je super seznam splet odličnih 90-minutnih filmov, vendar se pogosto, zlasti ko snemam tak film, poskušam narediti zvečer. Poskušal bom gledati 90-minutno klasiko in videl, kako so mojstri filmskih ustvarjalcev hitro naredili stvari. Mislim, da Eoin Colfer to počne v knjigah in to je tisto, kar poskušamo narediti. Ne hiteti, ampak preprosto slaviti hitrost misli, ki je značilna za Irce, zanj in pravzaprav za njegov osrednji značaj.

Ste se veliko posvetovali z Eoinom Colferjem?

Pogovarjala sva se malo, ne veliko, a zelo toplo in zelo veselo. Ta teden je bil tukaj, pred nekaj tedni. Čudovito je videti njegov obraz, ko je stopil na to mesto. Kot veste, je trajalo nekaj časa - te stvari se vedno ali pogosto zgodijo. Bil je zelo dober, povedali smo mu, da je neizogibno, v duhu knjige, verjamem, popravil ali spremenil nekaj stvari, ki so povezane z prevod knjige v film - še posebej za prvo občinstvo, tako neverjetno priljubljeno, kot so bili, bo to prvič veliko ljudi bo videl. Tako smo si to zamislili in prišli smo do nekaj stvari, ki jih je prva stvar, ki jo je rekel, bila: 'Gospod! Želim si, da bi pomislil na to.« Rekel je: »Vpisal bi to v knjigo. Vsekakor ga bom dal v ponovno izdajo.' Tako je bil zelo sodelujoč.

Ali lahko malo spregovorite o tem, koliko je druga knjiga, Artemis Fowl: Arktični incident, vpliva na ta prvi film?

Nekaj ​​tega se vrača tja, vendar poskušamo obdržati čim več prve knjige v celoti. Poskušamo razložiti, kaj bi lahko bilo, veš, napačno, če bi bile prihodnje zgodbe, a v bistvu poskušamo služiti temu prva z-- domnevam, da je nekakšna zasidrana, čustvena privlačnost, ki izvira iz druge knjige, to je, da je Artemidin oče manjka. In tako, veš, iskanje očeta, iskanje družine in ponovna združitev družine je – če je kdaj povedanih le šest ali sedem zgodb, je to zagotovo ena izmed njih.

In tako mislim, da nam omogoča, da naredimo tisto, kar se mi zdi pomembno v prvem filmu, kar je za nas – poleg občudovanja ali navdušeni nad njegovo inteligenco in zmožnostjo hitrega in domiselnega razmišljanja - mislim, da nam je tudi všeč in moramo čutiti za njega. In na nek način je to nekakšna, menda, kdo ve, če naredimo še eno, a če je zgodba o izvoru - mi Ko smo posneli prvi film Thor, smo imeli to težavo s Thorjem, da bi poskusili najti način, da ponudimo popolno jed. To je vse, kar smo delali, to je vse, kar delamo zdaj. Lahko se pogovarjamo o drugih zgodbah, a o tem bo odločila javnost. Vemo, da je Eoin naredil, vendar načrtujemo, da bo ta in ta imel občutek, kot da ima čustveno, nekako, zadovoljstvo in dostavo. Torej družina postane bistvenega pomena za to.

Kako ste šli iz Umor v Orient Expressu do Artemis Fowl? Kakšna je bila odločitev tam?

Veste, Artemis je nekaj, kar razvijam od takrat – pravzaprav že tri leta. Pravzaprav sta danes tukaj moja nečaka in oba sta pred štirimi leti brala Artemisa Fowla. Vsi skupaj smo bili na počitnicah in rekli so: 'Morala bi pogledati tole', jaz pa sem. In potem je približno tri tedne pozneje poklical Sean Bailey in rekel: 'Ste že slišali za Artemis Fowl?' In sem rekel: 'Pravkar sem prebral prvo knjigo!'

Do te točke je bilo torej nekaj scenarijev in nekaj različic in rekli so: 'Bi te zanimali za to?' Vsi vedel, da čeprav je v središču tega, kar je naredil Eoin, nekaj res briljantnega, da je prevajanje tega v film zahtevna. Trajalo je torej kar nekaj časa, kar nekaj časa je trajalo, da smo našli ravnovesje med humorjem in čustvi ter magijo in sodobnim svetom.

Na primer, ste v sobi tukaj v hiši, kjer osvetljuje takšne stvari, kjer - čeprav v knjigi je privlačno čutiti njegovo drugačnost, majhen deček živi v nori, veliki, privilegirani hiša. Zdelo se mi je, da moraš najti način za - in tukaj imamo briljantne ljudi, ki so to storili, in spoznal si druge druge, ki so to počeli - najti kraj, kjer se ljudje po vsem svetu, kot so ga gledali, niso počutili odtujenega ali izključenega od nekoga, ki vodi v celoti, nekako, privilegirano življenje.

To je domišljijski kraj, to je noro mesto. Kokoši, generacija za generacijo - vse ste jih videli naslikane v galeriji portretov, prepričan sem - so prinesle vse te dodatne ideje, vendar so ideje, povezane z domišljijo in izumom, ni nujno povezano s pridobitvijo zemlje, denarja in stvari ali željo po ločenosti in izrazit. Našo Artemido predstavimo v pravi šoli, kot je šola, ki jo bodo gledali otroci, ki bodo gledali ta film. Izgledal bo kot otrok, ki bi lahko bil v njihovi šoli - drugačen, zagotovo, in upamo, da ko pridejo v to hiša – v tej hiši, na primer, Artemida v enem zaporedju potuje na enem kolesu vse do zgornjega nadstropja tukaj. Kar pomeni, zdi se, da je to vrsta zabave in ne nespoštovanja, ampak nespoštljivosti, kot smo jo imeli. Dolgo je trajalo, da smo našli način, kako narediti tisto, za kar verjamemo, da je bil ta ton.

Medtem je bil vlak na postaji tik nasproti in nekega jutra so na mizi ležali ti brki in to smo imeli priložnost. Toda delali smo na osnutku za osnukom za osnukom. Kar Eoin počne, je nekaj, kar je zelo lepo in zelo preprosto in do česar je potrebno veliko časa. Dolgo je potreboval, da je prišel do, mi pa smo dolgo potrebovali.

Ali lahko malo spregovorite o izbiri igralske zasedbe, zlasti za vaš osrednji lik, ki ste ga izbrali med vsem, kar se zdi kot celotno prebivalstvo Irske?

No, bilo je tako kot Thor, mislim, da smo videli približno toliko ljudi, veš, in trajalo je mesece in mesece in mesece. Želeli smo najti nekoga, če bi lahko, ki je bil Irec, ker skušamo dovoliti, da je to značilen okus tukaj, samo brez truda, veš, vendar z nekaj realnosti. In potem smo morali najti nekoga, ki ne bi bil preobremenjen ali prestrašen, ki bi to lahko videl zaradi čudovite priložnosti, kot je, in zabave, ki je.

Ferdiji sem trilijonkrat rekel: 'Ta film ravno snemamo. Ne obremenjuj se s stvarmi. Vse je v redu. Danes gremo v službo, bomo videli kaj bo. Upam, da bomo posneli dober film. Upam, da bo lepo. Nastajanje filma je tukaj in zdaj, ne skrbite zaradi pritiska ali vsakič, ko vam kdo reče o Harryju Potterju ali kako vam bo to spremenilo življenje. Ni življenja, ki bi ga lahko spremenili, ni Harryja Potterja. Mi samo, snemamo ta film in vse je brez vstopnic.’

Ker je pomembno, da čutijo in znajo publiki – in on lahko, tako kot Lara McDonnell, kot Tamara Smart – prenesti samo občutek, kako je biti otrok tukaj. Lep trenutek v življenju filma je bil, ko sem ga prvič peljal po hiši. Prišel sem sem – predstavljajte si, malce premočno – zato sem prišel z mano in njim, ga pripeljal po stopnicah in rekel je: »Prekleto.« Nato smo prišli v njegovo sobo in pogledal je v sobo. knjižno polico in rekel: »Vse to sem prebral!« Rekel sem: »Vem, da ste nam povedali, zato so tam.« Povedal je [scenografu] Celii [Bobak], ki jih je postavila ob svoje ob postelji, torej že začela. In bilo je nekaj, kar je moral opraviti z malo galščine, in rekel sem: 'No, kaj bi rekel v galščini?' Kar on govori. In dal sem mu nalepko in no, 'Kako bi napisal na Post-it? Kam bi ga dal?’ Tako je začel to početi in takoj je začel premikati stvari in delati vse to in nenadoma ni: 'Oh, Harry Potter in podobno.' Je: 'Oh, jaz bi hotel rezervirati kot to.'

Imel je kombinacijo tega plus, da so zelo, zelo odporni na nekakšen igralski učni tabor, skozi katerega smo jih dali. Veste, vsak dan – tako na primer, danes zjutraj se z njimi pogovarjate o hitrem prihodu. In rečeš: 'Okej, kako izraziš hitro mislečega posameznika?' Rečejo: 'Ljudje so hitro misleči ali pa ne.' Toda hkrati čas, nismo vsi geniji, zagotovo - ne v tej posadki nismo - samo zato, da bi lahko tehnično hitro povedali vrstice, ne pa odšli pavze, ne puščajo časa za razmišljanje - kadar je to potrebno - lahko prenese to energijo, ki jo potrebujemo na koncu filma, in energijo njegovega domišljijo.

To so zaznali hkrati, ko so rekli: 'Ali lahko narediš vse to, prav? In potem se premakneš sem in narediš to, tam je oznaka. Ne morete iti tja, ker ne boste izostreni na tej kameri, zelo težko je za tiste ljudi tam. V redu, zdaj pa govori glasneje, ker Josh tukaj ne sliši in bomo tukaj imeli zvok trola. In ostanite naravni. In se sprostite!’ In tako je bil, veste, eden od otrok, ki so zmogli vse to – razen tega, da so, kot vsi so, privlačni v nepovršnem smislu. Privlačni so, ker so odprti, prijazni in zabavni. In del našega cilja čutimo zelo močno – čeprav so vsi starši fantastično vključeni in so nas neverjetno podpirali – čutimo, da smo nekako v loco parentis, ko so tukaj, zato je pomembno, da nekako pomagamo, da bo to zabavno doživetje, pa tudi delo in praktična disciplina kot no. In s tem so se odlično spopadli.

Čigava je bila odločitev oziroma od kod izvira ideja, da Judi Dench igra vlogo Root? V knjigi je lik moški.

Velikokrat sem delal z njo in obstajalo je nekaj, kar veliki gledališki režiser Peter Brook imenuje »neobveščena slutnja«. In tako neobveščena slutnja je samo ta - kadar koli prosim Judy, naj naredi nekaj, mi reče: 'Ali je drugače?' In drugi dan je imela - in na to sem opozoril ven k Ferdii in Lari - ljudje imajo malo samozavesti, Judy pa je neko jutro malce tresla ustnice oz. karkoli. In rekla je: 'Ne vem, kako naj odigram to vlogo.' Jaz pa sem rekel: 'No, zdrobil ga boš. Narediš res dober vtis, ko veš, da si.« Rekel sem: »Morda je ena od stvari, da zveni čisto drugače kot vse, kar si kdaj naredil, videti si čisto drugačen od nikogar, ki si ga kdajkoli pogledal všeč. Vedel sem, da te bo to pritegnilo.’

In ko je prvič začela, se pretvarjamo, da ne vadimo, ne mara namigovati, da je vaja, ker je izpitni dan. Toda kljub temu sva se dogovorila za sestanek in nisva šla na vadbo, potem pa sem vedel, da se bo nekaj zgodilo, in sem rekel: 'Torej, ali naj govoriti o liku?’ Šla je, [reži], potem pa je začela hoditi po sobi, ni rekla ničesar, samo vrgla je liho črto ven. Besedilo, ki ji je bilo všeč pri Root's, je bilo: 'Prekini! Prekini!’ Tako je le začela to početi, nato pa je njena roka obšla za hrbtom, jaz pa sem si mislil: ‘Kristus! Izgleda kot Napoleon! Ali Churchill ali kdo drug!« In potem se je, veš, spremenila v to 6-letnico in rekla: »Ali misliš, da bo to kaj dobro?« Rekel sem: »To bo dobro, to bo res dobro! Obdrži to.'

In sem jo pred dnevi spomnil na to, sem rekel, veš tisto vrstico, ki ti je bila všeč? No, naredili bomo to sceno, ti boš še vedno stal tukaj, tokrat pa boš rekel: 'Prekini!' Okoli sebe imaš osem vil na robu te morske stene - morda si to videl tam zunaj - in rekel boš: 'Odkleni!' in vsi bodo padli z morske stene.' To je storilo osem kaskaderk in kaskaderk in žgečkala jo je roza. Tako so vaje koristne.

Omenili ste Thor prej, kaj vas je ta izkušnja naučila o ustvarjanju sveta in ustvarjanju nečesa, kar bo živelo mimo prvega filma?

No, to je vznemirljivo, vendar je malo strašljivo, veš? Ampak mislim, da ko gre za nekaj takega in govorimo o številnih, številnih vrstah vil, vilinov, duhov, trolov, goblinov, ki živijo pod zemljo. In hkrati iščete zelo, nekakšen sodoben občutek, sodoben svet, ki zajema tehnologijo in objema, nekakšno, potencialno precej napredno tehnologijo. Ta izkušnja mi je omogočila, da se tega nisem tako ustrašil, čeprav je še vedno prijetna, ustvarjalna, strašljiva stvar.

Mislim, da se zavedaš, da si nekako, nekje tam zunaj s takšnimi kombinacijami. In vsi to čutimo, mislim, da to čutimo vsi, ker je to ogromen, ogromen, ogromen, ogromen timski trud in super je, da si spoznal toliko ljudi ki so tako nekako kritični do tega - in vsi so kritični do tega, ne glede na to, ali to pripravljajo, Celia, ki najde naš orrery, ali Clive delati vse stvari, računalniško programiranje, ali te čudovite preproge, ali knjige, ali nastop, ali vrsto tona vse. In včasih je – kar je res razburljivo, in ko sem začel videti, da je nekaj od tega sestavljenega, ker se približujemo polovici, je videti, da čeprav je tvegano, ko se ti svetovi mešajo, je zelo vznemirljivo, zdi se izvirno, se počuti – preprosto je, ko pride do tega način.

Torej Thor kot izkušnja, ko ste bili v svetu ledenih velikanov in drugih planetov in podobnih stvari. In veste, ogromen, blond Avstralec pristane v Novi Mehiki, sleče srajco pred znanstvenikom, ne vem, in vse drugo, kar je tako, nekakšna uganka, potem ni tako čudno, da vaš 13-letni irski fant na enem kolesu prikliče starodavne keltske duhove, da bi lahko preprečil napad trolov na vaše hiša. Mislim, vsi smo bili tam, kajne? Vsi smo to naredili. Torej je bila dobra podlaga za sprejemanje drugačnega, domiselnega in vznemirljivega ter zavedanje, da je ustvarjalno strašljivo, vendar je to edino mesto.

Alicia Silverstone deli v TikToku, kako je bila osramočena kot Batgirl

O avtorju